Danes je 8. marec.
In jaz, ker sem packa asocialna in se hočem za vsako ceno izognit prisiljenemu službenemu obeleževanju tega praznika, sem si vzela dopust, ki ga nameravam kar se da egoistično porabit zase. Za začetek počasno ogrevanje motorjev: malo internetizacije, potem blogizacija, pa fotkanje v karieristične svrhe ob čolnarni v Tivoliju, pa spet malo blogizacije (če bo navdih), pa kosilo s Primarijem (tokrat NE! iz vrečke, ker sem se kot žena [beri 2ndAry] v zadnjih nekaj mesecih precej popravila) in po popoldanskem lenarjenju še večerja s prijateljico – najverjetneje največjo zapriseženo feministko med mojimi prijateljicami (a propos: mamo treh fantičev! banda moška!) kamor naju pelje limuzina s šoferjem - beri: moj dragi D v najinem prelestnem inu nalašč v ta namen forenzično očiščenem in opranem Meganu.
Tako danes ne bom razpredala ne o vizah, ne o kištah in o pripravah na selitev, temveč o ženskah, ki v avstralskem zgodovinsko-geografskem kontekstu nekaj pomenijo. Pa s tem ne mislim le na sodobne Avstralke, ki jih vsakdo od nas z lahkoto pogoogla, Kylie Minogue in Nicole Kidman, na primer ... Da pa moški ob branju tega bloga le ne bodo preveč trpeli (kjer je pač mogoče nabiram plus točke za rdeč tepih in VIP ložo v peklu – na nebesa že dolgo ne računam več), so tokratne pisarije bogato okrašene z njunimi podobami. Recimo temu, da so si gospe za svojo profile picture omislile očesu prijaznejše podobe; tako kot na Facebooku, kajne. Če pa koga res zanima, kako so izgledale avstralske sufražetke, zaradi katerih je življenje današnjih avstralskih žensk boljše kot pred sto leti, pa predlagam klik na njihovo ime in – voila! – kraljestvo wikipedije se odpre.
____________________ (Y) ____________________ Lottie Lyell(1890–1925)
(1890-02-23)-1925Biti igralka pred sto leti je bila bolj ali manj grešna dejavnost. Vsaka spodobna družina, ki je kaj dala na svoj ugled, je svoje hčere bogato omožila, običajno s kakšnim starim dedcem še preden so te dopolnile 20 let. Ker pa premetavanje piskrov, kvačkanje in rojevanje otrok pač niso ravno najbolj avanturistične dejavnosti, so nekatere dečve pač podlegle nemoralnim aktivnostim kot so ples, petje ali celo – bognedaj! – igralstvo. V Sydneyu rojena Lottie, ki je kasneje postala tudi scenaristka in režiserka, se je že pri 17-ih odločila, da bo igralka. In ne le to! Kot da doma ne bi bilo že dovolj sramote, si je omislila še ljubimca/izvenzakonskega partnerja, režiserja Raymonda Longforda, ki je svojo nekdanjo ženo sicer že davno zapustil, a ta (packa nemarna!) za pravno-formalno ločitev ni hotela niti slišati. Lyellovo in Longforda pa ta malenkost seveda ni motila, še več – preselila sta se v Brisbane in ustanovila jako uspešno podjetje
Longford-Lyell Australian Motion Picture Productions, ki je oralo ledino avstralske filmske industrije.
Lyellova velja za prvo avstralsko filmsko zvezdo, ki pa je bila vse prej kot le salonska filmska diva, saj je vse svoje vloge od A do Ž odigrala sama, brez dublerk; tako se je med drugim brez veliko razmišljanja z nožem med zobmi zavihtela na konja ali celo skočila v morje in se potapljala, če je bilo potrebno.
Edith Dircksey Cowan(1861–1932)
Sodeč po fotografiji na levi bi težko rekli, da gre pravzaprav za gospo, jako konzervativnega gospodinjskega videza, katere podoba krasi
hrbtno stran avstralskega bankovca za 50 dolarjev. In s čim si je prislužila to čast? Cowanova je bila prva ženska, ki si je priborila stolček v avstralskem parlamentu.
Ko je bila stara sedem let, ji je umrla mama, oče pa, ki se mu niti sanjalo ni, kako naj vzgaja svojo malo pupo, jo je poslal v internat, ki so ga v Perthu vodile sestre Cowan. Da pa je bila naša Edith praktična ženska, ki se ji ni ljubilo po nepotrebnem izgubljati časa, je dokazala tako, da je omrežila kar njihovega brata Jamesa in se kasneje z njim tudi poročila. A vrnimo se k njenemu očetu in poglejmo, kaj je srotek počel potem, ko se je znebil otroka. Kaj neki?! To, kar vsak dedec v tistem času: letal je za kiklami in se nedolgo zatem znova poročil. Zakon pa je bil vse prej kot
“they lived happily ever after”, zato je začel gospod intenzivno popivati vse dokler ni nekega lepega dne svoje (predvidevam precej nergajoče) žene ustrelil in jo tako utišal za vedno. V tišini pa ni dolgo užival, saj so ga na hitro obsodili in obesili. Edith je bila takrat stara 15 let. Internat pa, izgleda, ni bil ravno poceni, zato se je preselila k babici in zamenjala šolo. Dve leti kasneje se je tudi poročila, z našim Jamesom, kakopak. Da pa se ne bomo ukvarjali samo z rumenim tiskom, poglejmo še glavne dosežke njene kariere.
Na kolidžu je spoznala vrsto mož, ki so v takratni avstralski družbi nekaj pomenili in postala zagovornica pravic žensk in otrok ter marginaliziranih skupin kot so bile prostitutke in invalidi. Ženskam je izborila tudi položaj enakopravnosti v družini; odslej sta mama in oče lahko enakovredno šeškala svoje otroke in jim oba prisolila enako število zaušnic, če je bilo potrebno.
Bila je vsestranska aktivistka, vse dokler svoje kariere sufražetke ni okronala z izvolitvijo v parlament, kjer si je pri “rosnih” 59-ih kot prva Avstralka priborila svoj stolček.
Emma Constance Stone(1856 – 1902)
Ja bravo fantje!! Hrabro ste se borili in branili ekskluzivne pravice za opravljanje zdravniškega poklica v Avstraliji! A kljub temu, da puncam niste dovolili prestopiti niti praga medicinske fakultete, vas je zvita Emma prelisičila. Odpotovala je v Ameriko in medicino doštudirala v Pensilvaniji, na Univerzi v Torontu pa opravila specializacijo. A mladi zdravnici se ni nič kaj pretirano mudilo v šovinistično okolje dohtarske bande v Melbourne, zato se je sprva zaposlila na Kliniki za ženske bolezni v Londonu. Leta 1910 je končno sedla na ladjo in dopotovala domov, kjer gospodom na Zdravniški zbornici Viktorije ni preostalo drugega, kot da stisnejo zobe in gospe dr. Stone podpišejo in poštempljajo licenco za opravljanje zdravniškega poklica.
Emma pa je bila vse do leta 1902, ko je umrla za tuberkulozo, trn v peti moškemu zdravniškemu lobiju, saj je “kvarno” vplivala tudi na svojo sestro, ki je bila ena od dveh žensk, ki sta kot prvi diplomirali iz medicine na Univerzi v Melbourneu ter na svojo hčerko, ki je tako kot ona, postala zdravnica. Da bi gospodom še malce bolj pokvarila razpoloženje, je skupaj s še desetimi zdravnicami leta 1896 ustanovila združenje
Victorian Medical Women’s Society in bolnišnico
Queen Victoria Hospital za ženske bolezni.
Fanny Cochrane Smith(cca 1834 – 1905)
Big mama Fanny je bila tasmanska aboridžinka, ki se je v avstralsko zgodovino zapisala kot zbirateljica aboridžinskih pesmi, ki jih je snemala na
fonograf (napravo je na patentnem uradu prvi prijavil Thomas A. Edison leta 1877, izboljševali so jo Alexander Graham Bell, Chichester Bell in Charles Sumner Tainter; kot nosilni material so sprva uporabili vosek – od tod tudi angleški naziv
Wax cylinder). Da imajo vsake oči svojega malarja več kot otipljivo dokazuje podatek, da je obilna, vse prej kot privlačna in postavna gospa, rodila kar 11 otrok! Dobršen delež današnjega aboridžinskega prebivalstva Tasmanije so tako njeni potomci. Hm ...
Pesmi, katerih večino je Smithova posnela leta 1903, so edini do današnjih dni ohranjeni posnetki izvornega tasmanskega jezika. Muzikofili pa jih lahko celo kupijo in poslušajo, saj jih je za “zahtevno glasbeno občinstvo” (kot jaz imenujem tiste, ki z vsem žarom uživajo v skladbah in koncertiranju našega
Vinka Globokarja), pred dobrim desetletjem posnel avstralski folk-glasbenik Bruce Watson.
Grace Cossington Smith(1892 – 1984)
V Sydneyu rojena Grace Smith velja za začetnico modernega slikarstva v Avstraliji. Njena slikarija sodi v obdobje imenovano postimpresionizem, njena dela pa lahko vidite (razen tukajle desno spodaj) v vseh pomembnejših umetniških galerijah po Avstraliji.
Podobno kot dr. Stoneova, je imela tudi ona srečo, da je lahko odpotovala v tujino in se tam izšolala, saj bi ji v Avstraliji to najverjetneje uspelo šele nekje okrog leta 1923, ko je angleški kipar G. Rayner Hoff na sydneyski tehnični univerzi ustanovil umetniški oddelek
“National Art School”. Grace je s setro odpotovala v Anglijo, od koder je družina tudi izvirala. Gospodični pa očitno ni bilo hudega, saj je – glede na to, da je prepotovala dobršen del Evrope in se seznanila z deli sodobnih slikarskih mojstrov – morala imeti kar debelo denarnico, oops! damsko torbico.
Ko se je vrnila v Sydney, se je njena kariera začela naglo razvijati, poleg tega pa si je mlada dama omislila tudi novo ime: k svojemu dolgočasnemu Grace Smith je priklopila še Cossington, ki je pravzaprav ime, ki ga je njena družina uporabljala za hiše, v katerih so živeli; izvira pa iz angleškega mesteca Cossington Hall, od koder je bila doma njena mama. Za izjemne dosežke na umetniškem področju je bila leta 1983 nagrajena z najvišjim avstralskim odlikovanjem
Order of Australia. In še stavek za ljubitelje rumenega tiska: o kakšnem možu (ali ženi) ne duha ne sluha ...
Louisa Lawson(1848 – 1920)
Predstavljam svojo avstralsko konkurenco, svetlo točko na obzorju moje pisunske kariere, ki si jo bom, kot vestna bodoča avstralska državljanka, postavila za svoj ustvarjalno-poslovni idol: a) pisateljica; b) založnica; c) sufražetka; d) feministka.
Pa veste, kaj privede do takšnega stanja in tako uspešne kariere? Moževa pogosta in dolgotrajna odsotnost (dragi moj D, podatek v razmislek in morda namig za korekcijo razmerja med časom preživetim s svojo drago ljubko in nadvse simpatično seksi ženo ter s sedenjem v biroju zapravljenimi minutami življenja ...).
Lojzkin mož je cele dneve delal v rudniku ali pa pri delu pomagal njenemu očetu, ona pa se je morala ukvarjati z gospodinjstvom in štirimi otroki. A ne prav dolgo, saj ji je leta 1882 prekipelo; spakirala je kufre in se skupaj z otroki preselila v Sydney. Med tem ko je gospod Lawson od presenečenja še lovil sapo, si je gospa Lawson že poiskala delo, vse kar je zaslužila pa naložila v delnice časopisa
The Republican in za časopis začela tudi pisati. Še več – šest let kasneje je ustanovila revijo
The Dawn, ki je bila prva ženska revija, ki so jo ustvarjale – kakopak! – ženske za ženske, prodajala pa se je po vsej Avstraliji in celo drugod po svetu. In o čem so pisale punce? Okej, okej, mislim poleg tega, kam po nove čevlje, h komu na novo frizuro in s kom se je poročil takrat najlepši in najbolj zaželeni moški na celini. O resnih ženskih temah. O volilni pravici za ženske, o pravici do izobraževanja, o ekonomskih in pravnih nasvetih za ženske ter o preprečevanju nasilja v družini.
Ko se je s predlogom o volilni pravici Lawsonova prvikrat pojavila v NSW parlamentu, si je s tem priborila naziv
The Mother of Suffrage in New South Wales (zakon je bil sprejet in uzakonjen šele leta 1902). Lawsonova je skoraj stoletje kasneje dobila tudi svojo znamko; našo Lojzko so slinili in po njej štempljali leta 1975 (da, na znamki desno je
gospa Lawson in
ne gospod Lawson).
Dame Mary Gilmore(1865 — 1962)
Še ena upornica, ki je moškim takratne javnosti delala sive lase; novinarka in socialno angažirana pesnica (po njej so poimenovali tudi nagrado
The Mary Gilmore Prize za najboljši literarni prvenec s področja poezije).
Ko je bila še otrok, je imela to smolo, da so se njeni starši veliko selili po celotnem NSW; vsako naslednje mesto, je bilo manjše in bolj zakotno od prejšnjega, vse dokler niso končali bogu za hrbtom, v kraju 100 kilometrov stran od mesta Wagga Wagga (ja, wtf!? — my thoughts exactly!). Temu primerno mizerna je bila sprva tudi izobrazba male Mary, a kljub temu kot 18-letna opravi učiteljski izpit, se najprej zaposli kot učiteljica v Waggi, potem pa jo kmalu sreča pamet in — voila! — Mary se znajde v Sydneyu. Tam se seveda takoj pridruži radikalnim piscem in postane aktivna članica njihovega gibanja. Predvsem je dovzetna za čare in ideje dotičnega gospodiča Williama Lanea, ki jo nagovori, da skupaj odptujeta v Paragvaj. Podjetne gospe so bili domačini najverjetneje “zelo veseli”, saj se je takoj lotila dela: po zgledu Sir
Ebenezerja Howarda in podobnih sanjačev, ki so bili malce/kar precej oddaljeni od realnega sveta, je stanovila je utopično mesto
New Australia. Še dobro, da je tam kmalu spoznala svojega bodočega moža Williama Gilmoreja, ki jo je po poroki hitro spravil k pameti, ji iz glave izbil nore ideje o “izdelovanju mest” in jo spravil nazaj v Avstralijo, kjer sta si v Victoriji kupila veliko farmo in se lotila kmetovanja.
Da pa se Mary ne da kar tako zlahka ukrotiti in prikleniti na šporhet, je ugotovil tudi njen mož; ves čas bivanja v “agrariji” je ostala literarno in družbeno aktivna. Podelili so ji priznanje reda britanskega imperija in naziv
Dame, kmalu zatem pa ji je tudi življenje z Williamom sredi daleč od mesta začelo presedati, zato se je (brez njega!) dokončno preselila v Sydney in se začela posvečati svoji več kot le uspešni literarni karieri.
Mary:William = 1:0
Mary Lee(1821 – 1909)
Še ena sufražetka, tokrat uvožena iz Irske. Mary in George Lee sta imela sedem otrok, od katerih se je eden, sin Ben, izselil v Avstralijo in sicer — kam drugam kot v — Adelaide! A mladi mož je imel smolo in je leta 1879 resno zbolel, zaradi česar sta njegova mama Mary Lee in sestra Evelyn dopotovali v Avstralijo, čemur bi danes rekli, da je mama Mary, kot Primary Applicant, zaprosila za vizo 103:
Parent (Migrant) Visa (Subclass 103).
Kljub temu, da je Ben leto dni kasneje umrl, pa se je Mary odločila, da s hčerko ostaneta v Avstraliji. Še več; gospa Lee se je urno pridružila socialnemu gibanju in se začela boriti za pravice žensk in otrok. Vsi njeni predlogi za nove zakone, ki bi preprečevali delo otrok, izkoriščanje žensk in siljenje mladoletnih deklet v prostitucijo, pa so bili drug za drugim zavrnjeni vse dokler Lawsonova (glej zgoraj), ženskam ni priborila volilne pravice. Potem pa se je začela akcija! Takoj ko je država South Australia sprejela ta zakon, je Leejeva nebodigalen
kvarno vplivala tudi na ženske drugih avstralskih držav, s svojimi idejami pa je
kvarila tudi žensko populacijo sosednje Nove Zelandije.
Miles Franklin(1879 – 1954)
Avstralska pisateljica, ki so jo starši krstili z imenom, za katerega razločno izgovorjavo človek porabi celotno dopoldne: Stella Maria Sarah Miles Franklin.
Dosti boljši pa niso bili niti psevdonimi, pod katerimi je sprva objavljala svoja dela: Brent of Bin Bin, An Old Bachelor, Mr and Mrs Ogniblat L’Artsau.
Izbira kompleksnega imena znova potrjuje mojo teorijo (eno od mnogih pametnih, kajne), ki se glasi: bolj bogu za hrbtom, ko so starši doma, daljše in bolj nobel ter eksotično je ime otroka. Njeni starši so bili eni prvih skvoterjev (nakakšni predhodniki naših ljubljanskih Metelkovcev); gre za družine, ki so se preživljale z živinorejo in poljedelstvom na zemlji, ki sicer ni bila njihova, so si pa lastninsko pravico sčasoma priborili s tem, ker so pač bili prvi Evropejci na določenem koščku ozemlja. Hm, škoda, da temu danes ni več tako; imam ogledanih kar nekaj lepih lokacij po svetu in še celo kakšno seksi stanovanjce se najde vmes (stanovalci niso ovira – jih zlahka in brez slabe vesti spokam ven in v parih tednih tako popedenam stanovanje, da ga ti ubogi frišni brezdomci ne bi prepoznali).
No, pa da se vrnemo k naši pisateljici, ki je kljub temu, da je pisala in izdajala knjige vse življenje ter k pisanju vzpodbujala mlajše generacije piscev tako v Avstraliji kot v Ameriki, kjer je nekaj časa živela, svoj resnični literarni uspeh doživela šele leta 1936 z romanom
All That Swagger.
Dame Nellie Melba(1861 – 1931)
“Ta ta taraaaaa!” zaigrajo fanfare in mogočen glas slavnostno najavi: “And the winner is ...” Nedvomno! Nellie Melba — edina Avstralka, ki ji je uspelo priti na sprednjo stran avstralskega bankovca in to celo na 100-dolarskega!
Največja avstralska sopranistka Helen Porter Mitchell, ki se skriva pod imenom Nellie Melba, je bila v viktorijanskem Commonwealthu ena najslavnejših vrhunskih sopranistk. In ne le to! Zaradi barve glasu in razpona (ta je obsegal kar 3 oktave), ter tehnične brezhibnosti, je bila prva Avstralka, ki je uspela in zaslovela po celem svetu.
Pa življenje? Po mamini smrti se oče odloči, da se iz Melbournea preseli v Queensland, kjer v bližini kupi mlin za sladkorni trs. Helen se kmalu poroči in še hitreje loči, ter vrne v Melbourne trdno odločena, da bo postala profesionalna pevka. Resno se loti dela in številnim nastopom širom Avstralije sledi seria uspešnih turnej po Evropi in Ameriki.
Gospa pa je premogla tudi veliko stila in dobrega okusa, saj si je leta 1909, ko se je po dolgem času spet vrnila v Avstralijo, omislila arhitekta, ki naj bi ji sprojektiral in sezidal hišo
Coombe Cottage, ki pa je danes preurejena v moderno vinarsko posestvo. Poleg klasične družinske vile, si je gospa omislila še bazen, teniško igrišče, razširila vrt okrog hiše ter dala postaviti posebne prostore za služinčad. Da je bila naša Nellie sila moderna dokazuje dejstvo, da ni pozabila niti na garaže in na lepo zbirko kovine, ki tja noter sodi ...
Catherine Helen Spence(1825 – 1910)
Novinarka, socialna reformistka, pisateljica in vodilna ženska na avstralski politični in družbeni sceni s preloma stoletij.
Rodila se je na Škotskem, kot peti od osmih otrok. Ko je družini začelo primanjkovati denarja za normalno življenje, so – tako kot midva – spakirali svoje imetje, kupili karte za čezoceansko plovilo (midva zračno, oni vodno) in pristali v South Australia / Adelaide.
Catherine že od malih nog ni bilo mogoče spraviti stran od knjig, poleg tega pa je bilo dekletce tudi izjemno nadarjeno za pisanje, zato ni čudno, da je kmalu končala kot novinarka mnogih takratnih časopisov.
Kljub temu, da se sama nikoli ni poročila (snubcev ji ni manjkalo, v njeni biografiji najdemo tudi dve zelooo resni ponudbi, ki pa ju je obe zavrnila), je svoje delo pogosto posvečala družinskim tematikam, zakonskemu življenju ter se zavzemala za pravice žensk in otrok, skrbela in vzgajala pa je tudi osirotele otroke treh družin. S svojim delom si je prislužila naziv
Grand Old Woman of Australia ter mesto na hrbtni strani 5-dolarskega bankovca.
Kylie MinogueSuhica
Kylie Ann Minogue se je 28. maja 1968 (ha-ha, ha-ha, starejša je od mene! ha-ha, ha-ha) rodila v melbournski družini. Vsi trije otroci (Kylie ima še sestro in brata) so bili zelo uspešni, največji medijski preboj pa je napravila Kyli, ki je v televizijski limonadi
Neighbours zablestela že kot otrok. Prvi glasbeni hit
Locomotion (najverjetneje se ga danes sramuje tudi sama: frizura, outfit, muzika ...), ki ga je posnela leta 1987, je deset let zasedal mesto najbolje prodajanega hita v Avstraliji. Za več očem prijaznih užitkov klikniti
na tale link.
Nicole Kidman20. junija 1967 (ha-ha, ha-ha, NO COMMENT! ha-ha, ha-ha) se je avstralskim staršem na havajih rodila deklica, ki so jo poimenovali Nicole Mary Kidman. Takrat se jim najbrž ni niti sanjalo, da bo cmeravo, nekajkilogramsko bitjece zraslo v eno najbolj privlačnih in zaželenih žensk na svetu. Po številnih malih vlogah v avstralskih filmih, ji je leta 1989 z grozljivko
Dead Calm uspel preboj na mednarodno filmsko sceno.
