Pa kaj je z vami in s tem granitom?!

Lep sončen jesenski dan. Odločim se, da se na poti proti domu sprehodim skozi stari del Ljubljane. NAPAKA! Kamorkoli pogledam, se gručica delavcev igra z granitnimi kockami! Res ne vem od kod ta nora ubrisanost ljubljanskih mestnih načrtovalcev na granitne kocke! Ali če citiram kar Mladino:
“Pogled na ljubljansko ulico, kjer delavci v polkrogih zamenjujejo stare kocke z novimi, nam dokazuje, da župan misli na nas.”

Pa poglejmo, kaj hudiča, granitne kocke so in za kaj naj bi se (V PRETEKLOSTI!!!) uporabljale. Pri nas so na voljo v štirih standardnih dimenzijah (5, 8, 10 in 18 centimetrske). Najpogosteje se uporablja osmica in desetica, katerih fuge najlepše in najmočneje zagrabijo peto čevlja (verjetnostni račun deluje nekako takole: dražji, ko so čevlji, večja je verjetnost, da bo peta po bližnjem srečanju s fugo kocke bolj uničena). Naši južni sosedje v Splitu (ki imajo očitno malo več občutka za to, kako se mestne ženske obuvamo že par stoletij) so davnega leta 2008 ugotovili tole:

“Granit je bio za promet kolima, za kopita konja i magaraca, a ovo bi trebala biti pješačka zona za talijanske ženske potpetice,” tako vsaj trdi Vjekoslav Ivanišević, projektant, ki si je zamislili prenovo Ulice olimpijaca (Ulica kralja Tomislava). Članku so priložili še celo slikico, ki več kot nazorno kaže, v čem je problem:



Jaz pa se ob tem sprašujem, kaj je našim mestnim veljakom, konzervatorjem in projektantom? Imajo morda kakšen poseben fetiš na grde platfusaste čevlje brez pet? Jih vzburjajo ženske v supergah in gojzericah? Birkenštokice s plutovinastim podplatom in rahlo razpokana koža na peti?

(Ljubica, tudi pomalani nohtki, stanje na prstkih in srebrn leder ne pomagajo. Try harder...)

Morda pa le za kakšnim vogalom čakajo, da se eni od nas, ki kljub vsemu vztrajamo v petah (min 12 cm!), ta zatakne med kocke in med tem, ko lovimo ravnotežje, ali bognedaj pademo, perverzno oprezajo, da se bo izpod krila zasvetil košček gole kože ali pa celo, če imajo še posebej srečen dan, čipkasti rob nogavic ali – uh, ta je že težka kategorija, ki bi mogla zaleči za par dni – pas nogavic?!
Čeprav je na žalost tudi hrvaška javnost, ki se ji ljubi s tem ukvarjat na internetu, precej zarukana, saj v nadaljevanju lahko čez par dni preberemo: “Na anketi objavljenoj na našem portalu je 79.3% bilo protiv uklanjanja grantinih kocki...” Glas ljudstva – pa kaj še!? – ziher samo tiste grde babe, ki v petah ne znajo hodit ali pa imajo pregrde noge, pa se bojijo, da se bodo njihovi moški (jih pomilujem, ker živijo s takšnimi zmaji) prepogosto ozirali za lepoticami v salonarjih in morda še celo prišli na dober okus in se ob pogledu na svojo drago vprašali “What the hell am I doing with THIS one here?!”

Glede na to, da je evropskih mest, v katerih ženska enstavno ne more bit nobel, razen če se nenehno vozi s taksijem od vrat do vrat (eden takšnih je London, ki me je razočaral na celi črti!), še kar precej, pa me je zanimalo, kako je s tem v Avstraliji. O Adelaide mi zaenkrat ni uspelo nagooglati nič takšnega, po čemer bi se dalo sklepat, kakšen je tlak na pločnikih (na vse pretege sem vrtela kamero in se trudila buljuti v tla tudi na interactive google map, pa zgleda, da je vse lepo poasfaltirano). Sem pa našla tale zanimiv sestavek iz Sydneya:

“SYDNEY City Council has to undertake essential repairs to Martin Place - because of women's shoes

Each week, scores of women are getting their heels caught in gaps in the deteriorating granite paving. Not only are they ruining expensive stilettos, the risk of injury has heightened.”

Za razliko od SLO scene, se znajde odgovor celo na blogu samega gospoda Shayneja Mallarda, sydneyskega mestnega svetnika:

“It’s great that the Sunday press take up the important issues confronting our city…but if you are wearing high heels and take a tumble in Martin Place then you would appreciate that this problem has been raised and acknowledged by Council. I have received several complaints from women about tripping over on our granite paths and after yesterday’s coverage more have come forward including an MP. It is a serious issue with the potential for a life long injury caused by falling hard onto the unforgiving granite.”

Tako da ... za pogled na takšne čeveljce (in vse ostalo, kar sodi vanje) bo pač treba v Ljubljani še malo počakati (gospodje, ki ste že v poznih 30-ih vam priporočam, da se na lov za pogledom na takšne čevlje raje zapeljete vsaj do Trsta ali Zagreba, ker jih v svojem življenju v naši dragi podalpski deželici najverjetneje ne boste ugledali). Tiste ponosne lastnice visokopetnega arzenala, ki takšne čevlje nosimo, paaa ... verjemite – v Stari Ljubljani nikjer ne strežejo tako dobre kave, da bi bilo zanjo vredno uničiti takše čevlje. In ne, tudi ni ga na svetu junaka, zaradi katerega bi se odpravile na tako vratolomen podvig. Well ... v skrajnem primeru se (poleti) lahko čevlje tudi sezuje, hehe!