Hja, dolgo me ni bilo na tole stran. A kot vsak dober pisec, ki čaka na navdih, imam bogat arzenal izgovorov, zakaj je temu tako in tole je zmagovalni:
Praktično še isto minuto, ko sem prebrala good-news-mejl, je moje telo odpovedalo pokorščino. Pravzaprav si je, baraba pokvarjena, vzel dva tedna dopusta. Očitno je bila novica vrhunec, kot diploma po kateri ti vse dol pade in te potem, ko telo dojame, da se končno lahko malo odpočije, napadejo vsi možni virusi in bacili.
Počasnemu okrevanju je sledilo enotedensko potepanje po Malti (počitnikovanje na tem mediteranskem otročku toplo priporočam brez kakršnih koli elektronskih gadgetov – preverjeno vpliva na občutek za čas, saj se enotedenske počitnice zdijo vsaj dvakrat daljše) in temu naslednje:
a) okrevanje po dopustu;
b) privajanje na ljubljanskih jutranjih minus 12 °C (glede na to, da je bilo na Malti med 20 °C in 25 °C ...);
c) podmazovanje delovnega kolesja za povratek v službo (uh ...);
d) brez-avtomobilsko stanje (revež je moral na servis) in temu posledično:
e) lepote vožnje z avtobusom ob nehumanih jutranjih in nečloveških večernih urah;
f) sestavljanje seznama opravil pred odhodom, do katerega je ...
... no, to pa je tudi glavni razlog, današnje blogoizacije: countdown diagram!, ki lepo, udobno, vehementno (“behementno”, kajne, dragi moj D!?) in včasih že prav posmehljivo poležava pod glavnim naslovom bloga. Ko se tale horizontalna peščena ura izteče, bi morala midva po vseh pravilih že sedeti v letalu na brniškem letališču s karto katere končne koordinate so več kot 24 ur letenja daleč. Adelaide.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar